Najnovejši prispevki
Rojena za druge
Včasih me obiščejo ženske, ki ‘pridno’ vzgajajo otroke, skrbijo za svoje sekundarne/primarne družine, zraven pa gradijo kariero, se izobražujejo ali opravljajo redne službene zadolžitve. Prvoten vzrok za obisk psihoterapije je pogosto izčrpanost od službenega dela in občutek nesmisla, ki ga v takem tempu več ne vidijo. Sekundarni vzrok, ki ga ozavestimo šele v procesu terapije pa velikokrat sploh niso delovne zadolžitve, temveč vloga, ki jo ženske nehote in vedno znova zase izbiramo v vseh, ne le poslovnih, krogih.Več...
Izgorelost žensk na delovnem mestu
Na psihoterapevtskih seansah vedno znova srečujem ženske, ki se spopadajo s težavami na delovnih mestih. V današnji dobi imajo ženske slabše pogoje dela kot moški: še vedno so slabše plačane, pogosteje so izpostavljene mobingu, imao slabše možnosti za napredovanje, se žal srečujejo s spolnim nadlegovanjem, ženske so v podjetjih pogosto moteč faktor zaradi načrtovanja družine in imajo zaradi tega slabše zaposlitvene pogoje. Soočene so z bolniškim dopustom zaradi nege otroka, ob tem pa večkrat naletijo na nerazumevanje delodajalca.Več...
Zaposlene ženske, stres in alkohol
Kaj je tisto, kar je tako privlačno v alkoholu, kljub temu, da je znan kot ena od bolj zasvojljivih snovi? To, da omogoča sprostitev, lahko vse do evforije. Ljudem daje občutek zadovoljitve potreb, tudi če jih v resnici niso zadovoljili. Zmanjša anksioznost, ublaži strah, tremo in nelagodje v socialnih situacijah. Alkohol je del »protokola«. Močno pa zmanjša tudi kontrolo impulzov. Zaradi česar se ljudje vedejo bolj »spontano« in manj premišljeno.Več...
Osebnostne motnje
Vsak človek ima svojo osebnost. Osebnost je trajen in stabilen vzorec, kako zaznava, misli, doživlja, čustvuje, se vede, razmišlja o sebi, drugih in okolju. Kombinaciji teh lastnosti pravimo osebnostna struktura.Več...
Kaj tiči za neprestano aktivnostjo in kako prisluhniti našim najbolj ranljivim delom
Sreča je nekaj, kar si želimo vsi ljudje. Kajne? A vendar se pogosto na poti do nje zataknemo in pozabimo na to, kar je v življenju res pomembno. Bežimo od tega, kar nas straši, bežimo od tesnobe ali občutij, ki smo jih že davno tega zaklenili v podzavest. A ta beg je utrujajoč in vsake toliko časa se zavemo, da je čas za spremembo, čas, da ponovno razmislimo o tem, kako živeti – in kako v življenje pripeljati več tistega, kar je res bistveno.Več...
Vloga prijaznosti v digitalni dobi: Spletno ustrahovanje ter kultura spoštovanja in empatije v digitalnih interakcijah
Živimo v digitalni dobi, kjer se znatni deli našega življenja, komunikacije in interakcij odvijajo v spletnem okolju. Kljub temu da nam internet na eni strani omogoča povezovanje z ljudmi po vsem svetu ter prinaša neskončno informacij in zabave, pa naletimo na dvorezni meč, ki hkrati predstavlja izzive glede kulture spoštovanja, prijaznosti in empatije, saj posameznikom omogoča skrivanje za ekranom ali celo anonimnostjo.Več...
Melanholija uspeha
Ogledalo, ki nam ga nastavlja okolje, določa, kdo postajamo.Verhaeghe1 izpostavlja, da je vsakdo izmed nas enkraten, saj smo bili deležni različnih zrcaljenj in ker smo sprejemali lastne odločitve. Pa vendar smo v določeni meri vsi identični, saj si delimo zrcaljenja specifičnih skupin in specifičnih kultur, ki so nam skupne.
Kakšni torej postajamo? Ali nam omenjeno ogledalo okolja omogoča rast in napredek, ali nas zadržuje v stagnaciji in začaranem krogu stare drame naše kulture?
Več...
Kako obvladovati panične napade
V zadnjem času terapevti v Sloveniji opažamo porast klientov, ki se obračajo na nas s simptomatiko anksioznosti, tesnobe in paničnih napadov. Zakaj je temu tako je verjetno jasno. Živimo v času, v katerem se pravila bivanja in udejstvovanja v družbi konstantno spreminjajo, poleg tega pa se pri večini ljudi pojavljajo skrbi glede zaposlitve, prihodnosti našega ekonomskega stanja, zdravja in naših pravic in svoboščin. Vse našteto bistveno vpliva na porast anksioznosti in tesnobe, v nekaterih primerih pa se pri posamezniku zaradi vsega naštetega lahko sproži tudi panični napad.
Več...
Depresija