Blog

Izogibanje in varnostna vedenja: zakaj nas tesnoba prepriča, da se moramo zaščititi

Ko občutimo tesnobo, si običajno želimo predvsem eno: da bi neprijeten občutek čim prej minil. To je povsem razumljivo, saj je lahko tesnoba zelo naporna. Spremljajo jo lahko nemir, napetost, pospešeno bitje srca, stiskanje v prsih, občutek ogroženosti, naval skrbi ali močna potreba, da bi se umaknili.

Zato pogosto naredimo nekaj, kar nam prinese občutek varnosti. Izognemo se situaciji. Nekaj preložimo. Pokličemo nekoga za zagotovilo. Večkrat preverimo. Sedimo blizu izhoda. S seboj vzamemo vodo, zdravila, telefon ali drug predmet “za vsak primer”. Vnaprej pripravimo vse možne odgovore. Ne povemo svojega mnenja. Ne gremo tja, kjer bi lahko začutili tesnobo.

Takšna vedenja imajo skupen namen: zmanjšati tesnobo in preprečiti občutek nevarnosti. Imenujemo jih izogibalna in varnostna vedenja.

Več...

Generalizirana anksiozna motnja: ko skrbi ne utihnejo

Vsi kdaj skrbimo. Skrb je lahko koristna, kadar nas spodbudi, da se pripravimo, uredimo pomembne stvari ali pravočasno ukrepamo. Če imamo pred seboj zahteven pogovor, zdravniški pregled, finančno odločitev ali pomemben rok, je nekaj zaskrbljenosti povsem razumljive.

Težava nastane, ko skrbi postanejo stalne, pretirane in težko obvladljive. Takrat človek nima več občutka, da razmišlja zato, da bi našel rešitev, ampak da se misli vrtijo same od sebe. Ena skrb se komaj umiri, že se pojavi druga, ujamemo se v nenehno premlevanje in ruminiranje.

Več...

Duševna stiska ali duševna motnja: kakšna je razlika?

Skoraj vsak človek se kdaj znajde v obdobju, ko mu je težko. Lahko slabše spi, je bolj razdražljiv, pogosto joka, se težko zbere, izgubi motivacijo ali ima občutek, da ga je življenje preprosto preplavilo. Toda ali to pomeni, da ima duševno motnjo? Ne nujno.

Več...